Vpliv priveznega mesta na primerno pripravo plovila
Pred vplutjem je treba najprej preveriti, kje se nahajajo primerni privezi za naše plovilo. Privezna mesta so zarisana na načrtu pristanišča in v navtičnem vodniku (hrv. peljaru). Natančno si je treba pregledati pristanišče in plovno pot ter preveriti vse njune lastnosti (globine, tok, oznake na plovni poti, ovire, opremljenost pristanišča).
Če boste vpluli v jadranske marine, boste lahko prek vaše VHF postaje na 17-em kanalu (VHF CH 17) v marini preverili, kje so ustrezna prosta privezna mesta za vaše plovilo. Postopek klica je del izpitnega programa za pridobitev izpita za VHF GMDSS postajo.
Preučiti je treba ustrezna privezna mesta, ki morajo biti dovolj dolga in široka ter imeti ustrezno globino, da z vašim plovilom ne bi nasedli. Če se odpravljate v pristanišče z namenom, da bi napolnili kapacitete vode, goriva, akumulatorjev, hrane, itd., je treba na karti oz. v navtičnem vodniku poiskati ustrezne znake, ki nakazujejo, kje so temu primerna privezna mesta. Pri tem vam lahko pomaga tudi pristaniški upravitelj, ki bo preveril tudi koliko časa so ta privezna mesta prosta za uporabo.
Ko imate določeno privezno mesto, je treba analizirati še vse druge dejavnike, ki vplivajo na proces vplutja. Ko imate zbranih dovolj informacij, se izdela načrt vplutja, ki se ga predstavi tudi posadki. To je osnova tudi za pravilno pripravo plovila in potrebne opreme.
Vplutje z motorjem ali z jadri?
Pri jadrnici obstaja možnost vplutja z jadri ali z motorjem. Če vplujemo na jadra, je priporočljivo, da uporabljate samo manjši navijalni flok, ki ga lahko hitro pospravite in ne predstavlja tveganja, da bi ga težko pospravili, kar bi posledično privedlo do zanosa ob obalo ali v druga plovila. S pomočjo jader včasih ni mogoče pripluti do priveznega mesta, če si pri tem ne pomagamo še kako drugače, na primer z dodatnimi vrvmi.
Vsekakor je najbolje in bolj varno, da pred vplutjem v pristanišče pospravite jadra in se do priveznega mesta odpravite z uporabo motorja. Pred vplutjem je zato treba preveriti delovanje motorja in stanje goriva v rezervoarju. Avtopilot mora biti izklopljen.
Spremljanje priprave opreme
Ko voditelj čolna določi naloge posadki, jo mora pri njenih opravilih spremljati. Voditelj čolna mora med pripravo plovila aktivno komunicirati s posadko in z njo preverjati, ali je ustrezno pripravila plovilo in potrebno opremo. Postavitev in delovanje opreme je treba posadki podrobno razložiti že pred procesom vplutja. Prav tako je pomembno, da se preveri, ali je posadka dobro razumela napotke.
Med opravila priprave s strani posadke plovila pred vplutjem uvrščamo:
- pripravo priveznih vrvi,
- pripravo bokobranov,
- pripravo palube (odstranitev nepotrebnih stvari s palube),
- pospravljanje jader,
- pripravo mornarskega kavlja in drugih pripomočkov, ki jih potrebujemo pri vplutju.
Postavitev bokobranov in priveznih vrvi, uporaba mornarskega kavlja
Bokobrane uporabljamo, da zaščitimo plovilo pred poškodbami, če se z njim naslonimo ob obalo ali pomol oziroma drugo plovilo. Bokobrane namestimo pred vplutjem na privezno mesto in jih pustimo nameščene, dokler ne zapustimo pristanišča.
Na manjših čolnih navadno uporabljamo manjše bokobrane, pri večjih pa uporabimo čim večje. Glede na okoliščine moramo oceniti minimalno število potrebnih bokobranov. Na plovilu jih moramo vedno imeti dovolj. Pravilo je, da imamo na krovu vedno več bokobranov, kot jih sicer potrebujemo. Pri bočnem pristajanju in izplutju je priporočljivo imeti še kakšen dodaten večji bokobran na premcu ali krmi.
Ko je plovilo privezano, je treba bokobrane pametno razporediti. Pri razporeditvi bokobranov upoštevamo:
- izpostavljene dele plovila, ki so podvrženi trkom z drugimi plovili (največkrat so to najširši deli trupa plovila in/ali krma plovila),
- plimo in oseko, ko plovilo privezujemo ob obalo, ki se ne dviga in spušča kot je to običajno pri plavajočih pomolih – t. i. ‘pontonskih pomolih’,
- druga plovila v naši bližini in
- način priveza na druge objekte (bočno, četverovez, italijanski način, itd.).
Privezne vrvi morajo biti iz ustreznega materiala in dovolj kvalitetne. Prav tako morajo biti dovolj dolge in debele, da ne bi počile. Praviloma imamo na plovilu dve premčni privezni vrvi, dve krmni privezni vrvi in dva springa (premčni in krmni). Večje kot je plovilo, večje so sile na priveznih vrveh in posledično morajo biti te močnejše.
Vrvi ne smejo biti prepletene in morajo biti vedno lepo zložene ter pripravljene za uporabo na ključnih položajih. V nasprotnem primeru lahko pride do zapletov med metanjem na obalo, vezanjem okoli priveznikov itd.
Skladno z načrtom vplutja, ki zajema tudi oceno zanosa plovila, moramo narediti načrt priveznih vrvi. Velja pravilo, da najprej privežemo privetrne vrvi in šele nato ostale, ki v tistem trenutku niso pomembne. Večinoma je morski tok v pristaniščih zanemarljiv dejavnik, zato je pomembno, da pri načrtovanju upoštevamo predvsem smer vetra. Vrvi, privezane okoli priveznikov, je treba ustrezno zategniti glede na pričakovano plimo ali oseko in vremensko napoved. V primeru plime je treba vrvi nekoliko popustiti.
Mornarski kavelj je pripomoček, s katero prijemamo privezne vrvi na razdalji. Te so zavezane na stebrih ali na pomolih na obali. Z njimi si lahko pomagamo tudi pri odrivanju od drugih objektov (sosednja plovila, stebri ali pomol).
Kako si lahko pomagamo z elektronskimi instrumenti?
Današnji navtiki imajo na razpolago veliko sodobnih instrumentov, ki jih lahko med plovbo vseskozi uporabljajo. Mednje štejemo globinomer, merilec hitrosti, avtopilot, merilec vetra, radar, VHF postajo, GPS Chartplotter in druge.
Pri večini plovil so navigacijski instrumenti nameščeni na najbolj preglednem in varnem delu plovila, od koder je navigacija lažja. Krmilo in ročice za upravljanje motorja so običajno nameščeni poleg navigacijskih instrumentov. S krmilom upravljamo smer in hitrost gibanja plovila, z elektronskimi instrumenti nadzorujemo hitrost, globino, smer in jakost vetra, druga plovila ter motor, s čimer nadzorujemo optimalno gibanje plovila.
Na satelitski navigaciji (angl. GPS Chartplotter) so nameščene elektronske pomorske karte. GPS antena locira vašo pozicijo prek satelitov in jo vriše na elektronsko karto. S povečevo si lahko na GPS Chartplotterju natančno ogledamo strukturo obale, čeri in globin na načrtovani plovni poti. Tako si ustvarimo še bolj natančno sliko, kje plujemo in na kaj moramo biti pozorni na plovni poti do priveznega mesta. Pri upoštevanju položaja na GPS Chartplotterju moramo biti vedno previdni, saj lahko pride do napake pri določanju položaja in posledično do nesreč, kot sta nasedanje ali trčenje.
Globinomer je naprava, ki meri globino med najglobljim delom plovila (gredljem) in morskim dnom. Je pomembna oprema pri vplutju, saj z njo stalno spremljamo spreminjanje globine. Če se globina hitro spreminja, nas lahko globinomer opozarja tudi z zvočnimi signali. Za nas je pomembno predvsem, da nas opozori, ko se globina hitro zmanjšuje in obstaja nevarnost, da bi prišlo do nasedanja plovila. Če globinomer prikazuje ‘razdaljo od globinomerja do dna’, moramo od prikazane globine odšteti še ‘razdaljo med globinomerjem in najglobljim delom plovila’.
Zaključek
Priprava plovila na vplutje je pomemben del celotnega postopka vplutja. S pametno in pravočasno pripravo na vplutje bistveno zmanjšamo tveganja za nesreče in poškodbe. Že manjša napaka pri pripravi plovila na vplutje bi lahko povzročila izgubo potrebnega časa za uspešno vplutje, kar lahko v skrajnem primeru privede tudi do nesreče. Spisek potrebne opreme za vplutje in postopek vplutja lahko najdete tudi v priročniku 15 minut za popolno plovbo.
