Splošne teme

Kam s čolnom na celinske vode?

Ptujsko jezero

Mogoče ste si tudi vi v vročih dneh zaželeli, da bi zapluli po kakšni reki ali jezeru in se ohladili v mrzli vodi. Če se s tem namenom odpravljate na slovenske reke in jezera, je dobro vedeti, kje si to sploh lahko privoščite in kaj morate pri tem upoštevati.

Plovbo po celinskih vodah v Sloveniji (kamor spadajo vsa jezera in reke do izliva, od koder so plovna za morska plovila) v osnovi urejata dva pravilnika: Zakon o vodah in Zakon o plovbi po celinskih vodah.

Zakon o plovbi po celinskih vodah določa pravila plovbe po celinskih vodah, ki se nekoliko razlikujejo od pravil za morska plovila, in predpisuje posebne oznake na plovnih poteh, ki jih tudi ne najdemo na morju. Prav zaradi tega mora voditelj čolna za plovbo po celinskih vodah opraviti dodaten izpit za celinske vode. Za pripravo na izpit za celinske vode je na voljo Priročnik za voditelja čolna na celinskih vodah.

Po celinskih vodah lahko plujete samo s plovili, ki so vpisana v vpisnik čolnov celinske plovbe, ki jih vodijo posamezne upravne enote v Sloveniji. S čolnom, ki je vpisan v vpisnik morskih čolnov, po celinskih vodah torej ne smete pluti, če to ni izrecno dovoljeno.

Kje in pod kakšnimi pogoji lahko plujete na celinskih vodah, določa vsaka občina posebej v plovbnem režimu, na celinskih vodah, ki se raztezajo čez več občin, pa se več občin dogovori za enoten plovbni režim. V plovbnem režimu se običajno določi:

  • območje plovbe, ki je lahko razdeljeno na več con,
  • vstopno-izstopna mesta in pristanišča,
  • vrsto plovil, ki lahko plujejo v določenem območju plovbe,
  • čas dovoljene plovbe (dnevno od-do določene ure in letno od-do določenega datuma),
  • hitrostne in druge omejitve.

Pred plovbo na določeni reki ali jezeru morate zato vedno preveriti predpisani plovbni režim. Če plovbni režim ni predpisan, ni dovoljena nikakršna plovba. Pri oblikovanju plovbnega režima morajo občine upoštevati Zakon o vodah, ki prepoveduje plovbo po celinskih vodah za plovila na motorni pogon in pri tem dovoljuje samo nekaj izjem. Iz te uredbe so izvzeta plovila na motorni pogon, ki so namenjena izvajanju javnih služb, varstvu voda, izvrševanju vodnih pravic, reševanju ljudi, živali in premoženja, izvajanju nalog policije ter zaradi obrambe države.

Poleg tega lahko vlada določi posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je prevoz tovora in uporaba plovil na motorni pogon dovoljena, pri čemer upošteva omogočanje splošne rabe voda, njihovo varstvo pred onesnaženjem ter ohranjanje naravnega ravnovesja v vodnih in obvodnih ekosistemih.

Kje torej v Sloveniji sploh lahko plujemo?

Nabor plovnih celinskih voda je v Sloveniji omejen, glavna razloga sta premajhna globina rečne struge (in s tem relativno nizek vodostaj) in potek struge, poleg tega pa še veliko število naravnih (brzice, pragovi, včasih tudi manjši slapovi) in umetnih ovir (npr. jezovi hidroelektrarn, nizki mostovi in poplavne zapornice ). Pa si vseeno oglejmo nekaj najbolj priljubljenih jezer in rek.

1. Sava

Občina Sevnica na svojem teritoriju z odlokom določa plovbo na reki Savi in na akumulacijskem jezeru HE Boštanj, kjer lahko plujete podnevi od 1. aprila do 31. oktobra, toda samo v določenih conah. Podrobnejše informacije dobite v UL.

Plovnost akumulacijskega jezera HE Boštanj

2. Drava z Mariborskim, Bresterniškim in Ptujskim jezerom

Reka Drava je plovna na določenih odsekih pred posameznimi HE, plovbni režim na reki Dravi pa določajo posamezne občine od Dravograda (UL), Mute (Medobčinski Uradni Vestnik), Radelj ob Dravi (Odlok), Maribora (MUV, št. 4/98, 12/10) in Ptuja do občine Markovci (UL).

Do Maribora je na Dravi v dovoljenih območjih plovba možna samo od 15. maja do 31. oktobra in sicer v dnevnem času od 7.00 do 19.00 ure. Plovba s plovili na motorni pogon je prepovedana, dovoljena je samo za čolne na vesla, rafte, splave in plovila z jadri.

Del Drave z Mariborskim in Bresterniškim jezerom je urejen z odlokom Mestne občine Maribor o ureditvi plovbe po reki Dravi .
Mariborsko jezero je razdeljeno na dve coni z različnim plovbnim režimom:

  • CONA A (od Mariborskega otoka do Vodnega stolpa): Plovba je dovoljena s čolni na vesla, z jadrnicami, jadralnimi deskami in z motornimi čolni. Hitrost plovbe je omejena na 10 km/h, v času prireditev je lahko izjemoma višja.
  • CONA B (od Vodnega stolpa do dvoetažnega mosta): Plovba je dovoljena s čolni na vesla, jadrnicami in motornimi čolni. Hitrost plovbe je omejena na 40 km/h, dovoljeno je tudi smučanje na vodi.

Plovba z motornimi čolni na Mariborskem jezeru je dovoljena v mesecu juniju, juliju in avgustu med 10:00 in 19:00 uro, v ostalih mesecih pa med 10:00 in 17:00 uro.
Na Bresterniškem jezeru je dovoljena plovba s čolni na vesla, z jadrnicami in z jadralnimi deskami v območju, ki je označeno z ustreznimi znamenji za urejanje plovbe. Motorni pogon je izjemoma dovoljen le za opravljanje javnega prevoza in čolne, ki pridobijo soglasje upravljalca akumulacije, z omejitvijo hitrosti na 10 km/h.
V pasu 500 m pred jezom hidrocentrale Mariborski otok plovba ni dovoljena.

Mestna občina Ptuj in Občina Markovci urejata plovbni režim na reki Dravi in akumulacijskem jezeru Ptujsko jezero z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ki dovoljuje plovbo jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h in tudi smučanje na vodi v coni A, ki zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera, dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih. V coni B, ki zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini, gorvodno do železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu, gorvodno do »sotočja« pri Termah Ptuj, pa je dovoljena plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do »sotočja« pri Termah Ptuj pa 6 km/h.

3. Ljubljanica

Plovbno območje celinskih voda na območju Mestne občine Ljubljana, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene, obsega reki Savo in Ljubljanico ter Grubarjev prekop in vodotok Ižico. Na tem plovbnem območju lahko plujejo športni veslaški čolni za športne in rekreacijske namene. Na delu plovbnega območja, in sicer na reki Ljubljanici od mostu za vodovod v Črni vasi do zapornice na Ambroževem trgu ter po Grubarjevem prekopu, lahko plujejo plovila za prevoz oseb in blaga. Plovba s plovili za prevoz oseb in blaga je dovoljena od 6. do 24. ure. Vadba s športnimi veslaškimi čolni je dovoljena od 1. marca do 31. oktobra med 6. in 21. uro in od 1. novembra do zadnjega februarja med 8. in 17. uro. Podrobnejše informacije dobite v UL.

Ljubljanica

4. Soča in Koritnica

Plovbni režim na reki Soči in Koritnici je dogovorjen med občinami Bovec, Kobarid in Tolmin. Določa vsa vstopno-izstopna mesta, odseke, kjer velja prepoved plovbe, in časovni okvir plovbe, ki dovoljuje plovbo od 15. marca do 31. oktobra podnevi, z vstopom na reko od 9. ure dalje in izstopom iz reke do 18. ure. Plovbni režim dovoljuje samo plovbo čolnov na vesla, kot so kajak, kanu, raft in pripomočke za športno rekreativne aktivnosti na vodi, kot so pripomočki za hydrospeed, soteskanje in drugo. Podrobnejše informacije dobite v UL.
S posebnim odlokom je urejen plovbni režim na akumulacijskem jezeru pri Mostu na Soči, kjer se lahko uporabljajo tudi športni veslaški čoln, pedalin, jadralna deska, športna jadrnica in rečne potniške ladje vpisane v vpisnik ladij notranje plovbe. Uporaba motornih čolnov na tem področju ni dovoljena, izjema so motorni čolni v uporabi ribogojnice, organov za notranje zadeve, teritorialne obrambe in civilne zaščite.

5. Krka

Plovbno območje celinskih voda na območju Mestne občine Novo mesto obsega reko Krko, na kateri lahko plujejo kanuji, kajaki, sandolini in drugi veslaški čolni za rekreacijske namene, čolni na pedala in jadralne deske. Na delu plovbnega območja na reki Krki med Irčo vasjo in Seidlovim jezom lahko plujejo plovila za prevoz oseb in blaga, če izpolnjujejo pogoje iz uredbe, ki ureja uporabo plovil na motorni pogon na odseku reke Krke skozi Novo mesto. Plovba z nemotornimi plovili je od 1. marca do 31. oktobra dovoljena od 6. do 21. ure, od 1. novembra do 28. februarja pa od 8. do 17. ure. Podrobnejše informacije dobite v UL.

6. Zbiljsko jezero

Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na Zbiljskem jezeru dovoljuje plovbo plovil na motorni pogon, toda samo za javni prevoz oseb izključno v turistične namene in izključuje plovbo s plovili na motorni pogon za lastne potrebe. Plovba ni dovoljena v letnem obdobju od 1. novembra do 31. marca in v dnevnem času od 20. ure zvečer do 10. ure zjutraj. Podrobnejše informacije dobite v UL.

7. Blejsko jezero

Plovbno območje predstavlja celotno Blejsko jezero z izjemo 20-metrskega pasu od obale jezera oziroma 5-metrskega pasu od meje kopalnih voda. Plovba v plovbnem območju je dovoljena, če so na plovbnem območju zagotovljene ustrezne globine in širine, ki dopuščajo varno plovbo. Na tem področju lahko plujejo pletne, čolni na vesla, dolžine do 6 m in širine do 1,5 m, športni veslaški čolni, kanuji, kajaki, jadrnice in čolni na električni pogon. Plovila na motorni pogon lahko plujejo samo za potrebe izvajanja javnih služb po zakonu o vodah, varstva voda, izvrševanja vodnih pravic, reševanja ljudi, živali in premoženja, izvajanja nalog policije ter zaradi obrambe.
Plovba je od 1. marca do 31. oktobra dovoljena od 6. do 23. ure, od 1. novembra do zadnjega februarja pa od 8. do 17. ure. Podrobnejše informacije dobite v UL.

8. Bohinjsko jezero

Nazadnje sprejeti odlok o plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru še vedno razburja javnost zaradi uvedbe zaračunavanja pristojbine za vstopno-izstopna mesta, poleg tega v nekaterih določilih ni usklajen s slovensko zakonodajo. Po tem odloku je namreč dovoljena plovba plovilom na električni pogon za javni prevoz oseb, za izvajanje gospodarske plovbe ter za potrebe društev, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi na in v vodi. Takšna plovba pa je dovoljena po celinskih vodah samo izjemoma in je potrebno soglasje vlade RS, česar pa občina še ni pridobila. Podrobnejše informacije dobite v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

9. Cerkniško jezero

Plovbni režim na Cerkniškem jezeru ločuje osrednje območje plovbe A in območje omejene plovbe B. Območje A se nahaja med jamskim zalivom, Rešetom, mostom na cesti Dolenje Jezero–Gorica in območje med Vodonosom, navidezno črto, ki povezuje Slivnico in most pri Otoku ter območje Zadnjega kraja, kjer plovba ni dovoljena, ko je vodostaj vode na merilni napravi na mostu pri Gorici nižji od 150 cm, razen za namen raziskovanja, proučevanja in za ribiško gospodarjenje. Območje B obsega celotni vzhodni del Cerkniškega jezera; tu je plovba prepovedana od 1. marca do 15. junija v času gnezdenja ptic; plovba je dovoljena, ko je višina vode na merilni lati Dolenje Jezero višja od 320 cm. Na celotnem plovbnem območju lahko plujejo samo čolni na vesla, dolgih do 6 m in široki do 1,8 m, kajaki, kanuji, jadrnice, jadralne deske vseh vrst, tradicionalna plovila in za potrebe ribiškega upravljanja še čolni na električni pogon. Podrobnejše informacije dobite v UL.

V Sloveniji tako s čolnom na motorni pogon (kamor se po pravilniku šteje tudi vodni skuter) za osebne namene lahko trenutno plujemo samo na dveh rekah: na Dravi pri Mariboru in Ptuju in na reki Savi v območju akumulacijskega bazena HE Boštanj. Mogoče se bo to v prihodnosti še kaj spremenilo, verjetno pa smo si lahko enotni, da za širšo uporabo plovil na motorni pogon z vidika ohranjanja okolja in varnosti plovbe naše celinske vode niso primerne, zato pa imamo na voljo širok nabor ostalih rekreacijskih plovil na »ročni« pogon.

komentarja 2

  • Država se zaveda, da bi s sprostitvijo plovbe po celinskih vodah za motorna plovila plovba tam hitro postala nevarna ljudem in škodljiva okolju. V Sloveniji ima namreč plovilo na motorni pogon približno vsak 150. prebivalec oziroma vsaka 60. družina. Naše celinske vode pa se s tujimi (npr. večja jezera v sosednji Avstriji) ne morejo primerjati in zato so omejitve logične. Manjša jezera in reke pa so tudi v tujini polna omejitev, podobnim omejitvam v Sloveniji.

  • “verjetno pa smo si lahko enotni, da za širšo uporabo plovil na motorni pogon z vidika ohranjanja okolja in varnosti plovbe naše celinske vode niso primerne” ….

    A ste resni? Zakaj pa v tujini tako ne komplicirajo? Ljubljanica bi lahko bila plovna do Vrhnike! Rimljani so CELO strugo premaknili…
    Slovenija je za kakršno koli plovbo en navaden burek!

Dodaj komentar