Barometer je fizikalni merilni instrument za merjenje zračnega tlaka. Z njegovo pomočjo je možno kratkoročno napovedovanje vremena oziroma vremenskih sprememb.
Najdemo ga praktično v vsakem stanovanju in plovilu iz česar lahko sklepamo kakšno vreme nas čaka. Za uradno napovedovanje vremena pa se uporablja velikanska mreža vremenskih postaj, ki imajo vgrajene tudi barometre, na njihovi osnovi pa se na sinoptične karte riše izobare in ugotavlja območja z visokim ter nizkim zračnim tlakom.
Barometri na različne načine merijo zračni tlaki, zato poznamo več vrst barometrov (vodni, živosrebrni, aneroidni itd.).
Na plovilih se običajno uporabljajo aneroidni barometri (imenujejo jih tudi kovinski barometri). V njih je majhna prožna brezzračna kovinska komora, katere prostornina se spreminja s spreminjanjem zračnega tlaka. Raztezanje in stiskanje komore se preko vzvodov prenaša na indikator, ki prikazuje trenutni zračni tlak.
Zračni tlak
Enota za tlak je Pascal (Pa). Ker je ta enota za običajni zračni tlak razmeroma majhna, se zanj uporablja predpona hekto (hPa). Pogosto se uporablja tudi enota bar (b) oziroma milibar (mb), redkeje pa tudi višina živosrebrnega stolpca (mmHg). Na barometrih je skala z vsaj eno od teh enot preko katere lahko odčitavamo zračni tlak.
Zračni tlak je odvisen od nadmorske višine in pada z večanjem nadmorske višine. Zaradi lažje izmenjave podatkov o zračnem tlaku in njegovi interpretaciji, se ga praviloma normalizira na zračni tlak na gladini morja. Normaliziran zračni tlak 979 hPa, izmerjen v Ljubljani, znaša 1013 hPa. Na plovilu na morju je normaliziran zračni tlak enak odčitanemu.
Zračni tlak je odvisen tudi od temperature in je pri normalizaciji treba upoštevati tudi njo, kar pa ne velja za aneroidne barometre, ki se običajno uporabljajo na plovilih.
Normalen zračni tlak na gladini morja je 1013 hPa. Višji zračni tlak se pojmuje za visokega, nižji pa za nizkega, vendar nam zračni tlak ene same meritve v absolutni vrednosti ne daje zadostne informacije za napovedovanje vremena.
Pomen spreminjanja zračnega tlaka
Dviganje zračnega tlaka nakazuje izboljšanje vremena. Ta je lahko pokazatelj prihoda anticiklona, ki je območje visokega zračnega tlaka in v katerem prevladuje jasno vreme.
Padanje zračnega tlaka nakazuje poslabšanje vremena. Ta je lahko pokazatelj prihoda ciklona, ki je območje nizkega zračnega tlaka in v katerem prevladuje oblačno vreme s padavinami.
Pozorni moramo biti predvsem takrat, ko zračni tlak močno pade razmeroma hitro. Takrat lahko z gotovostjo pričakujemo prihod slabega vremena oziroma nevihte, ki jo navadno spremljajo močnejši vetrovi, valovi, dež, toča itd. Spremljanje sprememb zračnega tlaka pa je le eden izmed načinov za predvidevanje prihoda nevihte, res pa je da pri tem načinu nismo odvisni od nobenega drugega vira informacij.
Spremljanju sprememb zračnega tlaka je namenjen navtični dnevnik, kateri nam je z vpisanimi podatki vedno na voljo za analizo prihajajočega vremena in posledičnega ustreznega načrtovanja plovbe.
Vreme je zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na varnost plovbe. Odgovoren voditelj čolna mora zato neprestano spremljati vreme in vremenske napovedi, saj je od tega odvisna varnost celotne posadke in plovila. Zato vsak voditelj čolna osnovna znanja iz meteorologije pridobi na tečaju za voditelja čolna, ki jih nato uporabi na praktičnih tečajih. Tam je namreč običajno prvič izpostavljen vremenskim vplivom na morju, ki jih mora upoštevati pri načrtovanja plovbe ter pripravi plovila in posadke. To je dobro in sistematično opisano tudi v priročniku 15 minut za popolno plovbo.
