Mornarska dela in veščine

Zakaj je pomembno preverjanje stanja kaluže?

Potopljen čoln

Predstavljajte si, da pri vstopu v kabino plovila stopite na mokra tla. Še huje je takrat, ko se v vodi zbudite sredi noči. V obeh primerih je prisotnost vode razlog za alarm in čimprejšnje reševanje težave, ki lahko v skrajnem primeru vodi tudi do zapuščanja in potopitve plovila.

Kaj je kaluža
Z rednim preverjanjem stanja kaluže zmanjšamo tveganje za pomorsko nesrečo (nagibanje ali celo potapljanje plovila).
Kaluža (ital. sentina) je najnižji del notranjosti plovila, kamor se stekajo vse vode, ki pridejo v notranjost plovila – sladke in slane. Kaluža zaradi svoje lege na plovilu omogoča učinkovito izčrpavanje vode iz notranjosti plovila.

Kalužo je treba ohranjati suho in čisto. Zato mora posadka redno preverjati stanje kaluže in v primeru prisotnosti vode ugotoviti ali gre za sladko ali slano vodo ter glede na to ugotoviti njen izvor. V tem primeru se mora posadka odločiti kako bo odpravila pritekanje vode in na podlagi tega tudi oceniti ali bo to mogoče opraviti na vodi ali bo potrebno plovilo dvigniti iz vode.

Razlogi za prisotnost vode v kaluži

Sladka voda se v notranjost plovila steka preko odprtin na palubi in na trupu. Razlog za to je največkrat slabo tesnjenje raznih elementov, ki so pritrjeni na palubo oziroma trup plovila. Mednje spada predvsem palubna oprema (vitli, škripci, vodila za vrvi itd.) in okna. Razlog za stekanje sladke vode v notranjost plovila je lahko tudi puščanje rezervoarjev za sladko oziroma fekalno vodo.

V vsakem primeru se sladka voda v notranjost plovila steka razmeroma počasi, saj je ta prisotna le ob padavinah, v rezervoarju za sladko oziroma fekalno vodo pa je ni prav veliko.

Slana voda v notranjosti plovila lahko predstavlja resnejšo težavo, saj je slane vode na morju v izobilju in se zato lahko v notranjost plovila steka izredno hitro. Posadka mora čimprej odkriti razlog nabiranja slane vode v notranjosti plovila in oceniti njeno količino oziroma hitrost njenega nabiranja. Tudi če gre za počasno nabiranje slane vode, je treba ugotoviti razlog in odpraviti napako.

Potencialnih razlogov za stekanje slane vode v notranjost plovila je veliko, med najpogostejšimi pa so:

  • poškodba trupa (luknja v oplati, počeno rebro, delaminacija oplate),
  • poškodba ventilov in objemk na ceveh (za hlajenje motorja, sanitarno vodo in fekalno vodo),
  • poškodba tesnilke statvene cevi,
  • slabo tesnjenje sond (za merjenje temperature morja, hitrosti in globine).
Sistemi za izčrpavanje vode iz kaluže

Primarna vodna črpalka v kalužiNa plovilih so za izčrpavanje vode iz kaluže lahko nameščene primarne, sekundarne in ročne vodne  črpalke ter črpalke, ki so namenjene črpanju vode za hlajenje motorja. V kaluži pa so nameščeni tudi senzorji, ki zaznavajo prisotnost vode in omogočajo samodejni vklop električnih vodnih črpalk ter obveščanje posadke.

Med delovanjem vodne črpalke imejte prižgan motor!
Na najnižji točki notranjosti plovila je navadno nameščena manjša primarna električna vodna črpalka s senzorjem, ki vključi črpalko, ko zazna prisotnost vode.

Ker se lahko zgodi, da primarna črpalka zataji, oziroma v plovilo priteka več vode, kot jo lahko primarna črpalka sproti izčrpa, imamo lahko zaradi večje varnosti nekoliko višje od primarne črpalke nameščeno še sekundarno vodno črpalko, ki pa jo je treba ročno vklopiti.

Ročna vodna črpalkaV nekaterih plovilih je za izčrpavanje vode iz kaluže mogoče uporabiti tudi črpalko, ki je namenjena črpanju vode za hlajenje motorja. Njeno sesanje je mogoče preklopiti na dodatno sesalno cev, ki je speljana iz kaluže.

Na plovilu je navadno vgrajena tudi ročna vodna črpalka za izčrpavanje vode iz kaluže, ki nas lahko rešuje, če zatajijo prav vsi ostali že omenjeni sistemi.

Skrb za delovanje sistemov za izčrpavanje vode iz kaluže

Za nemoteno delovanje črpalk je zelo pomembno:

  • redno spremljanje čistoče kaluže, saj lahko umazanija zaustavi delovanje črpalke, prav tako pa lahko z izčrpavanjem umazane vode iz kaluže umažemo morje,
  • spremljanje napajanja črpalk, ki je lahko preko motorja ali neposredno iz akumulatorjev (zato je pomembno tudi spremljanje voltmetra, ki meri električno napetost v akumulatorjih, saj so lahko črpalke odvisne zgolj od energije v akumulatorjih),
  • redno čiščenje plovcev in drugih elementov, preko katerih črpalke sesajo vodo,
  • redno menjavanje tekačev (angl. impeler) v črpalkah.

Odlična rešitev za nadzor delovanja črpalk za vodo je Boat monitor slovenskega proizvajalca Sentinel d.o.o. Boat monitor je naprava, ki se enostavno vgradi v plovilo. Prav tako kakor vodne črpalke se napaja iz akumulatorja, kar zagotavlja nemoten nadzor vodnih črpalk tudi takrat, ko je motor plovila ugasnjen. Boat monitor povežemo z vodno črpalko, na pametni telefon pa naložimo Sentinel-ovo mobilno aplikacijo, preko katere smo obveščeni o vsakem vklopu vodne črpalke. Med drugim Sentinel-ova mobilna aplikacija omogoča tudi vpogled v zgodovino vklopov vodne črpalke, stanje akumulatorja in sledenje plovilu na daljavo.

Preverjanje stanja kaluže

Zelo pomembno je preventivno delovanje voditelja čolna pred izplutjem in med plovbo, ko se preverja celotni sistem za izčrpavanje vode iz kaluže oziroma prisotnost vode v kaluži. V priročniku 15 minut za popolno plovbo opozarjamo, da je ključno, da pred izplutjem in med plovbo redno preverjate stanje kaluže.

Ukrepanje pri prevelikem pritekanju vode v plovilo

Včasih je vdor vode v plovilo tako močan, da lahko plovilo obdržimo nad gladino vode le, če uspemo omejiti vdiranje vode, saj so v takem primeru črpalke običajno povsem nemočne. Posadka mora skozi ocenjevati ali v plovilo vdira več vode, kot jo uspe črpalkam izčrpati. Če se po vseh izvedenih ukrepih omejevanja vdiranja vode, gladina vode v notranjosti plovila kljub delovanju črpalk še vedno viša, je treba nemudoma pričeti s postopkom zapuščanja plovila.

Pred zapuščanjem plovila je nujno treba poslati pripravljen klic v stiski (angl. Mayday call), pri katerem se vsem plovilom v vašem dometu in obalni postaji preko radijske postaje VHF posredujejo tudi MMSI-številka, lokacija plovila s časom lokacije in vrsta nesreče (zapuščanje plovila – angl. abandoning). Če na plovilu nimate tudi ročne radijske postaje, potem je lahko pred zapuščanjem plovila to zadnje sporočilo, ki ga od vas prejmejo drugi udeleženci na morju oziroma obalna postaja, ki bo sprožila akcija iskanja in reševanja. Zato je izredno pomembno dobro poznavanje klica v stiski, ki je tudi del izpitnega programa za pridobitev izpita za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS.

Dodaj komentar