Jadranje z vetrom v krmo neizkušeni posadki zaradi nevarnosti preleta debla odsvetujemo, učenje te veščine pa priporočamo v idealnih okoliščinah.
Najprimernejše razmere za uspešno stabilizacijo jader pri postavitvi v “metuljček” (brez uporabe tanguna za prednje jadro) so pri nespremenljivem vetru in ne preveč vzvalovanem morju. Take razmere seveda nastanejo samo ob res šibkem termičnem vetru (hitrost pravega vetra med 4 in 8 vozli, hitrost navideznega vetra med 2 in 4 vozli, hitrost plovbe med 2 in 4 vozli), ko valovi potujejo v isto smer kot veter. V takih razmerah je najbolje uporabiti avtopilot (glede na veter), da se izognemo potencialnim napakam krmarja.
V šibkem vetru na ne preveč vzvalovanem morju:
- z avtopilotom (glede na veter) jadramo z vetrom v pol krme,
- na avtopilotu počasi spreminjamo smer glede na veter do kota med 160° in 165° (zaradi nevarnosti preleta debla večje kote ne priporočamo),
- prednje jadro kmalu upade in se samo postavi pred jambor,
- prednje jadro potegnemo na drugo stran (privetrno stran),
- drsnik vpetja škote prednjega jadra postavimo močno nazaj in škoto prednjega jadra zmerno zategnemo,
- praviloma moramo bolj zategniti tudi škoto glavnega jadra.
Zakaj so jadra v takih razmerah in pri tako postavljenih jadrih tako stabilna? Zaradi bolj zategnjene škote glavnega jadra se zračna masa, ki teče ob glavnem jadru, kanalizira proti zadnjemu delu prednjega jadra in ga s tem ohranja stabilnega celo kljub temu, da se to nahaja na privetrni strani. Zato moramo poskrbeti, da prednje jadro sega čimbolj nazaj. Prednje jadro lahko občasno upade le, ko jambor sune naprej zaradi vala, vendar se zelo hitro spet stabilizira.
Opozarjamo, da takšna postavitev jader pri jadranju z vetrom v krmo ni običajna, vendar se res odlično obnese pri zgoraj navedenih pogojih.
Jadranje z vetrom v krmo (metuljček) poučujemo na:
