Večina lastnikov plovil se vsaj 2-krat letno sreča s problemom, kako spraviti motorni čoln ali jadrnico po kopnem do morja in nazaj. Mnogi med njimi izberejo profesionalne prevoznike. Vsi ostali, ki pripnejo prikolico s plovilom na svoje vozilo, pa naj bodo pri tem izjemno previdni in naj se držijo napotkov.
Zakonske zahteve
Na začetku si velja ogledati zakonodajo, ki deli vleko prikolic na posamezne razrede.
a) Prikolice, ki jih lahko vlečemo z vozniškim dovoljenjem B kategorije, nimajo prednje osi, ne presegajo skupaj s tovorom 750 kilogramov in morajo biti homologirane, opredeljuje Zakon o varnosti cestnega prometa kot polpriklopnike oziroma lahke priklopnike. Takšne prikolice ni potrebno registrirati.
Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, če največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 3.500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil.
b) V primerih, ko masa vlečnega vozila in priklopnika presegata 3500 kilogramov (večji priklopniki), pa mora imeti voznik vozniško dovoljenje kategorije BE. Enako velja v primerih, ko največja dovoljena masa priklopnika presega maso vlečnega vozila.
V prvem razredu gre za lahke priklopnike, ki večinoma nimajo lastnega zavornega sistema in morajo biti v prometu označeni z enako registrsko številko kot vlečno vozilo.
Večji priklopniki imajo svojo registrsko številko in morajo vsako leto opraviti tehnični pregled. Pri tem je lahko priklopno vozilo dolgo največ 12 metrov, skupna dolžina osebnega vozila in priklopnika pa ne sme presegati 18 metrov. Širina priklopnika je skupaj s tovorom omejena na 2,55 metra. Zakon predvideva še, da mora biti vozilo, ki vleče širši priklopnik od širine vozila, opremljeno z dvema dodatnima ogledaloma. Slednji morata segati prek širine priklopnika.
Največja dovoljena hitrost vozila, ki vlečejo lahki priklopnik je v naselju omejena na 50 km/h (kjer ni drugače označeno), izven naselja pa na 80 km/h. Slednje velja tudi na avtocesti.
Največja dovoljena hitrost za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo po cestah znaša 100 km/h.
Obremenitve vlečnega vozila
Vsi, ki se lotevate vleke prikolic z osebnim vozilom, morate biti pozorni na njegove zmožnosti!
Proizvajalci avtomobilov v tehničnih podatkih avtomobila navajajo
največjo dovoljeno maso vlečnega vozila brez zavor oziroma z zavorami. Pri tem upoštevajo zmogljivosti vozila za premagovanje vzponov in zaviranja. Tovarniški podatki o največji dovoljeni masi pa so večinoma nižji od omejitev, ki jih določa zakonodaja. To pomeni, da priklopnika, ki tehta npr. 700 kilogramov, ne moremo vleči z vsakim vozilom.
Praktični napotki za vleko
Med vleko prikolice s plovilom moramo upoštevati, da se zmogljivost in vozne lastnosti vozila, ko nanj priklopimo priklopnik, bistveno spremenijo.
Imejte večjo varnostno razdaljo!
Zavorna pot je daljša in pospeški so manjši; zato
naj bo varnostna razdalja temu primerno
daljša in
prehitevanja bolj premišljena.
Glejte v ogledala!
Posebno pozornosti je treba nameniti vodenju prikolice in jo med vleko spremljati v ogledalih. Doslednost pri tem je ključna pri vleki prikolic, ki so širše od vlečnega vozila.
Vsaka sprememba smeri naj bo zato
premišljena in vsaj delno podobna spremembam smeri pri tovornjakih.
Povsem se velja odpovedati ostremu zavijanju, kjer zapelje prikolica med obračanjem v levo preveč na drugi vozni pas in med zavijanjem v desno na pločnik, na cestni rob oziroma v najslabšem primeru v obcestni kanal. Nekaj vaje na parkiriščih in prometno manj obremenjenih cestah vsekakor ne škodi.
Pozorni bodite na vpliv vetra!
Pozornost velja nameniti vplivu vetra, še posebej pri bočnemu vetru. Vpliv vetra je lahko precejšnji predvsem pri prikolicah z daljšimi in višjimi plovili, ki imajo zajetnejše stranske površine. Prav tako se pri vleki pozna dodaten upor razmeroma velike čelne površine.
Vlečno vozilo naj bo zato opremljeno z dovolj močnim motorjem. Voznik pa naj priganja motor v območju največjega navora, kjer so obremenitve motorja najmanjše.
Voznik naj bo pozoren tudi na morebitno pregrevanje motorja, saj je to zaradi dodatne vlečne mase in posledično večje obremenitve motorja izdatnejše (velja zlasti med vožnjo v klanec).
Vzvratno vožno vadite na praznem parkirišču!
Med zelo zahtevne manevre pri vleki plovila šteje vzvratna vožnja. Pri slednji nam že ob enostavnem vzvratnem pomikanju v ravni smeri priklopnik uhaja v levo ali desno stran. Če smo pri vzvratni vožnji preveč neučakani, lahko hitro povzročimo škodo, ker se avto in prikolica hitro postavita pod pravim kotom in trčita eden v drugega. Tukaj si lahko pomagate le zvajo, pri kateri voznik hitro ugotovi, da prikolica zavija v nasprotno smer od vrtenja volana. Pri vzvratni vožnji, kjer suče voznik volan v desno, zavija prikolica v levo, in obratno. Ker so pri tem odkloni iz smeri veliki, morajo biti manevri počasni in premišljeni.
Plovilo na prikolici je potrebno ustrezno označiti in pritrditi.
K vleki plovila moramo pristopiti premišljeno in z vso skrbnostjo. Najprej moramo simulirati celotno pot in oceniti, s katerimi tveganji se bomo potencialno srečevali med potjo. Na podlagi tega se dobro pripravimo in tako zmanjšamo možnosti težav ali celo nesreče.