Osnove navigacije

Zakaj lahko nasedemo kljub upoštevanju globinomerja?

Nasedlo plovilo

Med plovbo je treba neprestano spremljati pozicijo plovila in potencialne ovire. Pri tem moramo biti pozorni tudi na podvodne ovire. Običajno si pomagamo z globinomerjem, ki pa mora biti pravilno nastavljen, da ne bi prišlo do nasedanja oziroma brodoloma.

Kaj je globinomer

GlobinomerGlobinomer je naprava, ki meri razdaljo med senzorjem globinomerja in morskim dnom. Senzor je običajno nameščen na spodnji del oplate ali na zrcalu krme. Podatek o globini, ki jo meri senzor, se prikazuje na enem izmed prikazovalnikov na navigacijski konzoli. Globinomer tako pomaga voditelju čolna pri plovbi oziroma njegovih odločitvah.

Vsako plovilo ima lastni ugrez (angl. draft), to je razdalja od vodne črte do skrajnega spodnjega roba gredlja (oziroma kobilice). Za manevriranje v plitvinah je smiselno upoštevati največji ugrez (angl. maximum draft), ki predstavlja razdaljo od konstrukcijske vodne črte do skrajnega spodnjega roba gredlja (oziroma kobilice), in je običajno večji od dejanskega ugreza.

Osnovna nastavitev globinomerja

Globinomer je enostavna naprava z malo nastavitvami. Najpomembnejša izmed njih je nastavitev, ki globinomerju omogoča upoštevanje vpliva lokacije senzorja globinomerja. Ta nastavitev se imenuje odmik (angl. offset), ki omogoča prikazovanje dejanske globine vode (od gladine do dna) namesto globine vode od senzorja globinomerja do dna. Senzor je praviloma nameščen pod vodno gladino, zato je odmik praviloma pozitivna vrednost, ki predstavlja razdaljo med globino, na kateri je nameščen senzor, in gladino vode.

Nekateri navtiki nastavijo negativen odmik, to je razdaljo od senzorja globinomerja do skrajnega spodnjega roba gredlja (oziroma kobilice). Globinomer jim v tem primeru prikazuje oddaljenost skrajne spodnje točke plovila do morskega dna. Ta informacija pa seveda ne sovpada z globinami, ki so vrisane v navigacijske karte, zato nastavljanje odmika na ta način ni dobra praksa.

Zakaj torej lahko nasedemo kljub upoštevanju globinomerja

V težave nas lahko spravi napačna predpostavka o nastavitvi odmika v globinomerju.

Primer:

  • dejanska globina: 3,0 m,
  • ugrez plovila: 2,5 m,
  • globinomer je nastavljen tako, da prikazuje dejansko globino 3,0 m.

Če napačno predpostavljamo, da globinomer prikazuje razdaljo med skrajno spodnjo točko plovila in morskim dnom, posledično napačno sklepamo, da je v naši okolici globina varna, saj imamo na voljo še dodatne 3,0 m do dna. Dejansko pa bi nasedli takoj, ko bi se globina zmanjšala za dodatnega 0,5 m.

Vsem navtikom, še posebej najemnikom plovil, zato priporočamo, da pred izplutjem vedno preverijo tudi nastavitve globinomerja. To je eno izmed opravil, ki ga je potrebno opraviti med osnovnim pregledom plovila pred izplutjem, opisanim tudi v priročniku 15 minut za popolno plovbo.

Pred izplutjem je potrebno vedno preveriti nastavitve globinomerja!
Dodatne nastavitve globinomerja

Nekateri globinomerji imajo možnost avtomatskega alarmiranja plitve oziroma globoke vode. V tem primeru lahko nastavimo npr. globino vode, pri kateri nas globinomer začne zvočno opozarjati. S tem nas opozori na prehod v plitvejšo vodo, ki bi ga sicer lahko spregledali oziroma ga opazili prepozno.

Med plovbo moramo redno spremljati globino in temu primerno prilagajati hitrost plovila. Hkrati ne smemo dopustiti, da bi plovilo nasedlo zaradi našega napačnega tolmačenja globine na prikazovalniku.

Leave a Comment